Blog

OD 11.3. DO 15.3. POTEKA MEDNARODNA AKCIJA OZAVEŠČANJA O MOŽGANIH.

Najneverjetnejša stvar na svetu živi v naši glavi. Lahko bi prepotovali vso vesolje, pa ne bi naleteli na kaj tako čudovitega, kompleksnega in zmogljivega, kot je kilogram in pol gubastega tkiva v človeški lobanji.

V 75 odstotkih so sestavljeni iz vode, preostanek si delijo maščobe in beljakovine. Neverjetno je, da tri tako navadne snovi skupaj lahko tvorijo nekaj, kar omogoča razmišljanje, spomin, vid, estetske užitke in vse drugo. Presenetljivo je kako mehki so naši možgani. Njihovo čvrstost lahko primerjamo z želatino ali pudingom.

Naši možgani torej mirno čepijo v naši glavi, pri tem pa v pol minute predelajo več informacij, kot jih Hubblov vesoljski teleskop obdela v 30 letih.

Za možgane pogosto rečemo, da so požrešen organ. Čeprav predstavljajo le 2% celotne telesne teže, porabijo kar 20% energije. Pri novorojenčkih ta delež dosega najmanj 65% energije, tudi zaradi tega ves čas spijo, saj jih možgani dobesedno izčrpavajo.

Možgani kljub vsej zmogljivosti ne premorejo ničesar posebno človeškega. Uporabljamo prav iste sestavine (živčne celice, živčna vlakna, živčne vozle…) kot na primer pes ali hrček. Nekatere živali (kiti,  sloni) imajo veliko večje možgane, kot ljudje. Celo miš, ki bi jo povečali na velikost človeka, bi imela enako velike možgane, nekateri ptiči pa še večje. Kaj torej dela naše možgane tako posebne?

Možganske celice se imenujejo nevroni in se razlikujejo od drugih naših celic, ki so praviloma okrogle in zgoščene. Nevroni so dolgi in nitasti, stiki med posameznimi nevroni se imenujejo sinapsa. Vsak nevron se povezuje s tisoč drugih nevronov, tako da se vzpostavlja na bilijone in bilijone povezav. Naša inteligenca, se skriva v tej kompleksni sinaptični prepletenosti.

V grobem jih delimo na tri dele (veliki možgani, mali možgani, možgansko deblo). Na vrhu so dobesedno in v prenesenem pomenu veliki možgani, ki zapolnjujejo večji del lobanjske votline. Veliki možgani so sedež vseh naših višjih dejavnosti. Razdeljeni so na dve polobli in vsaka od njiju nadzoruje eno polovico telesa, vendar je iz nejasnih vzrokov večina povezav prekrižanih, tako da desna stran velikih možganov upravlja levo stran telesa in obratno. Veliki možgani so nagubani v globoke brazde in vijuge, kar poveča njihovo površino. Vsak človek ima drugačne vzorce brazd in vijug, ki se prav tako, kot prsni odtisi razlikujejo od osebe do osebe. Ni pa jasno ali je to kar koli povezano z inteligenco ali značajem posameznika. Pod velikimi možgani, čisto zadaj kjer glava prehaja v vrat, so mali možgani. Čeprav zasedajo le 10% lobanjske votline, vsebujejo več kot polovico nevronov v možganih. Toliko jih imajo zato ker obvladujejo ravnotežje in zapleteno gibanje. Z dna možganov navzdol poteka možgansko deblo. Možgansko deblo je najstarejši del možganov, ter povezuje možgane s hrbtenjačo in preostali delom telesa. To je sedež naših osnovnejših dejavnosti: spanje, dihanje, presnova…

Glede na to, kako izčrpno in kako dolgo proučujemo možgane, je kar neverjetno, koliko vsega o njih še vedno ne vemo ali pa glede tega vsaj ni splošnega soglasja. Kaj je na primer zavest? In kaj je misel? Misel ni nekaj, kar bi lahko zajeli v kozarec ali nanesli na mikroskopsko stekelce in vendar je misel nekaj resničnega in konkretnega.

Na srečo, pa vemo, znamo  in smo glede tega tudi soglasni, kako dobro na trenirati naše možgane.                                                                  Možgani uživajo v mešani in uravnoteženi zdravi prehrani (mediteranska prehrana), navdušujejo se nad redno in zmerno telesna vadbo (150 min na teden).                                                                           

Trenirajte možgane, tako da jih zaposlite. Na primer: preberite knjigo, obiščite muzej, naučite se novega jezika, preizkusite nov kuharski recept, obiščite plesni tečaj, rešite križanko, bodite radovedni, družite se s prijatelji, veselite se praznovanj. Pred vsem pa pozitivno in z veliko optimizma glejte na svet.