Blog

Svetovni teden dojenja poteka vsako leto med 1. in 7. avgustom. V tem času se po vsem svetu in v Sloveniji odvijajo številne aktivnosti, predavanja in kampanje, s katerimi stroka in javnost ozaveščata o pomenu materinega mleka ter spodbujata nudenje podpore doječim materam. Namen tega tedna je usmeriti pozornost družbe k ohranjanju in spodbujanju dojenja, saj materino mleko zagotavlja vsa potrebna hranila za novorojenčka in krepi otrokov imunski sistem.

Letošnji svetovni teden dojenja poteka pod geslom: »Prednost dojenju: ustvarimo trajnostne podporne sisteme« (v izvirniku: Prioritise Breastfeeding: Create Sustainable Support Systems). Slogan nas opominja, da materino mleko ni le najboljša hrana za novorojenčka, temveč temeljni steber trajnostnega razvoja družbe. Poziva nas k pregledu dosedanjih praks, podpori mamicam in utrjevanju sistemov, ki zmanjšujejo neenakost ter zagotavljajo zdrav začetek življenja za vsakega otroka.

Prvo cepivo in ekološki ščit

Materino mleko pogosto opisujemo kot otrokovo prvo »cepivo«, saj vsebuje številne zaščitne snovi, ki podpirajo razvoj imunskega sistema. Pri zdravih donošenih dojenčkih materino mleko v prvih šestih mesecih življenja ob izključnem dojenju zagotavlja vsa potrebna hranila in tekočino, zato dodatna hrana ali pijača praviloma nista potrebni.

Poleg zdravstvenih koristi za otroka in mater (kot je manjše tveganje za določene bolezni) pa ima dojenje ključen pomen za naš planet. Je popolnoma naravna oblika prehrane, je brezplačno in ne povzroča odpadne embalaže. S tem neposredno prispeva k ciljem trajnostnega razvoja.

Podpora ni le naloga mamic: Okrepimo, kar deluje

Čeprav je dojenje naraven proces, pogosto ni enostavno ter zahteva veliko učenja, vztrajnosti in potrpežljivosti. Največja napaka družbe je prepričanje, da je uspeh dojenja izključno odgovornost matere. Globalna iniciativa WABA (World Alliance for Breastfeeding Action) letos poudarja pomen krepitve tistih stebrov, ki so se v praksi izkazali za učinkovite:

• Dojenju prijazne porodnišnice: Profesionalni začetek z ustreznimi protokoli takoj po porodu s svetovanjem in strokovno pomočjo.
• Patronažna služba in svetovalke: Dostopnost strokovnjakov za laktacijo (IBCLC), ki pravočasno rešujejo težave na terenu.
• Partnerji, družina in skupnost: Neprecenljiva vloga partnerjev ter podpornih skupin (kot je društvo Dojiva se ali Društvo svetovalcev za dojenje in laktacijo – Celje), ki skupaj s srečanji mam pod strokovnim vodstvom omogočajo izmenjavo izkušenj ter čustveno podporo.
• Centri za krepitev zdravja (CKZ): CKZ delujejo v zdravstvenih domovih in izvajajo brezplačne šole za starše, priprave na porod in starševstvo ter individualna svetovanja o dojenju, kjer se strokovnjaki posvetijo specifičnim izzivom posameznega para mama-otrok.
• Urejena zakonodaja: Slovenija ima z dolgim starševskim dopustom dobro osnovo, vendar moramo še naprej krepiti dojenju prijazna delovna okolja.

Dojenje zmanjšuje neenakosti

Eno najmočnejših sporočil letošnjega leta je, da dojenje prispeva k bolj enakim možnostim za zdrav začetek življenja. Vsakemu otroku, ne glede na finančni status družine, etnično pripadnost ali okolje, iz katerega izhaja, omogoča popolnoma enak, zdrav in varen začetek. V času ekonomskih negotovosti je dostop do varne hrane ključnega pomena, materino mleko pa predstavlja najbolj zanesljivo obliko prehranske varnosti za najmlajše.

Ob svetovnem tednu dojenja zato ne spodbujamo le mamic, temveč opozarjamo, da je uspešno dojenje skupna odgovornost. Zdravstveni delavci, partnerji, družine, delodajalci in lokalna skupnost lahko pomembno prispevamo k temu, da bo vsaka mati deležna podpore, ki jo potrebuje.

Vsaka kapljica materinega mleka šteje in vsak podprt začetek dojenja je naložba v bolj zdravo in trajnostno prihodnost naše skupnosti.